Isle of Skye - nepozabno!

Počasi mineva najino bivanje na otoku, moji spomini na vse te lepote tukaj bodo še dolgo živi.
Prijazni ljudje, čudoviti in skriti neokrjeni kotički, kjer si rečeš: "Sem bi zbežal pred ostalim svetom."

Na otoku Isle of Skye sva bivala v Foxwood B&B (treefox@hotmail.com), ki ga vodi starejša gospa Jo Fox že 30 let, ob pomoči hčerke Marry Fox.

Hiša, ki stoji na samotnem kraju ima čudovit razgled na Black&Red Cullin gorovje, ki je ostanek vulkana, ki je povzročil ob izbruhu, da so se kontineti začeli oddaljevati.

Pogled iz dnevne sobe:

Pogled iz najine sobe:

Že ob prihodu naju je čakal zemljevid z označenimi predlogi, kaj vse si lahko ogledava. Zraven zemljevida pisna navodila, kako priti do tja, kje parkirati itd... Na voljo so nama bile številna druga čtiva o otoku.

Dnevna soba - skupni prostor in zajtrkovalnica:

 

Gospa Jo, je kljub letom pripravljala odlične in obilne zajtrke. Posebnost tega B&B je tudi ta, da je vsa hrana vegeterijanska. Zjutraj te je pričakala mizica z ovsenimi kosmiči, mlekom, pomarančnim in jabolčnim sokom, jogurti, svežim sadjem. Na glavni mizi pa polnozrnat prepečenec, polnozrnate štručke, vaflji, 4 vrste masla, bio marmelade brez dodanega sladkorja s 100% deležem sadja ( božanski okus). Potem pa si imel na jedilnem listu še dva glavna menija oz. topel obrok. Oba sta tako obširna, če bi pojedel vse iz enega menija, se ne bi mogel premikati. Kljub temu je Mrs. Jo vsako jutro vsaj 3x vprašala, če smo siti in zakaj ne jemo več, da ne bomo lačni. Ne smem pozabiti na čaj in kavo, odličen okus in aroma.

  Na zgornji sliki Miha še malo počiva za mizo po obilnem in okusnem zajtrku.

Po zajtrku je Jo vprašala, če še potrebujemo kakšen nasvet kaj si ogledati inp... Zelo rada se je razgovorila o lepotah otoka. Vidi se, da v tem delu uživa.
V času najinega bivanja sva spoznala pri zajtrku nemško družino, ki so enako kot midva bili navdušeni na postrežbo, kot tudi otokom samim. Spet drugič sta bila dva nemška para, ki so naju po pomoti zamenjali za Kanadčana ( pojma nimam zakaj in kako ) in bili presenečni ko sva jim odgovarjala nemško in na koncu jim bilo za napako malo nerodno, ko so izvedeli, da sva iz Slovenije.

Najina soba je bila udobna, z dvema posteljama na vsaki strani, na sredini pa velika pisalna miza v Viktorjanskem stilu, prav predstavljal sem si lahko kako je za njo davno časa nazaj sedel J.M. Berrie, gledal na gorovje Cullin in pisal. Imela sva še majhno kopalnico s tuš kabino, umivalnikom in wc-jem.
Za to udobje in prisrčnost in ustrežljivost gostiteljice sva plačala 35 funtov na noč na osebo. Priporočam pravočasno rezervacijo ( jaz sem rezerviral že aprila ).

Na polici v sobi ročno vezen napis:

Otok nudi ogromno krajev in točk, kjer lahko uživaš v naravi: dolgimi sprehodi, ali se podaš v gore, kolesariš, ribariš, igraš golf. Lahko se tudi naučiš kaj iz zgodovine otoka ob ogledu enega iz med gradov in muzejev.

Midva sva izbrala naslednje točke:

1. Ogledala sva si Neist point, odmaknjen svetilnik na klifu s enkratnim razgledom.

2. Naučila sva se malo zgodovine ob ogledu Dunvegan Castle, z pravljičnimi vrtovi in bogato zgodovino plemiške družine MacLeod.

Poglavar družine je trenutno 33. po vrsti Hugh MacLeod, med bogatejšimi na otoku, če ne tudi na Škotskem in zelo spoštovana oseba na otoku.


3. Počitek sva si privoščila v najstarejšem pabu na otoku, kjer sem prigriznil Škotski krožnik s odličnim chedar in brie sirom, brat pa prekajen losos s solato. Poplaknila z vrčkom lokalnega temnega piva Dark Cullin.

3. Pot naju je vodila nazaj, mimo gradu na znamenito plažo Coral beach.

Ko si že mislil, da si videl vse, te po 1,6 km dolgi hoji mimo pašnikov ovc in goveda, preseneti še en razgled.

To je bilo vse za prvi dan:)!

Naslednji dan...

1. Pri zajtrku sva slišala za pravljičen svet Ferry Glen. Tako sva danes šla na vožnjo po "S" delu otoka z vmesnimi postojankami.
Ni bil zastonj nasvet, da ko se zapelješ v Ferry Glen boš vedel, da si na cilju.

Hodiš ob in po majhnih hribčkih, mimo tebe se  sprehajajo ovce, skakljajo zajci in nad glavami ptiči.

 Tu in tam na tleh naletiš na kakšen Keltski simbol, ko pa se povzpneš na vrh hriba pa doživiš še eno razodetje.

Tukaj sva si ob majhnem jezerčku naredila piknik in kar nisva in nisva hotela oditi. "A must see" ( and feel ), če se kdaj znajdete na tem otoku.

2. Pot naju je nato vodila na sam špic otoka, kjer sva si ogledala muzej ljudske kulture otoka. Vožnja do tja je bila pisana z bogatimi razgledi.

3. Postanek sva naredila ob slapu, ki pada iz klifa v morje, kjer sta Škotinji igrali njihove narodne pesmi na dudo in bobne, v narodnih nošah.

4. Kratko sva se ustavila v glavnem mestu Portree in skočila na tržnico v mestno hiso po spominek ali dva.

Nato krenila nazaj proti najinemu domovanju na otoku in se vmes ustavila na večerji v znameniti restavraciji "Old school restaurant" in bila ponovno navdušena. Hrana perfektna!

Zadnja danasnja tocka je bil rt Orasay blizi domovanja. Pot dolga 2,5km te nagradi z bogatim razgledom in prelepo plažo. Sonce je sijalo in brat se je odlocil, da zaplava v morju, jaz pa sem "šklocal" na sprozilec in fotografiral okolico.

Jutri si še ogledava destilarno Talisker in jo mahneva do Loch Nessa. Ko to pišem se mučim s stavki na tablici, brat pa brenka na kitaro neko škotsko pesem od Proclaimersov.

Best from Skye